»In se mi zdi, da mi je kar uspelo.«

»Pojem Evropejca se mi zdi pretenciozen, saj zveni, kot da je nad njim samo še Bog.«

»Kot kava s smetano. Ne moreš biti samo bel ali samo črn. Popolnost je v kombinaciji, v pravem razmerju in sprejemanju različnosti. … Črnina bolezni me v bistvu pripravlja na belino onostranstva.«

»kaj, če je to, kar mislim, da sem – jaz –, le asemblaž delov, umov, jazov?«

»Moja mama je vedno govorila, da se bo zgodilo nekaj hudega. Moja mama je bila prepričana, da se bo to zgodilo prej ali slej, in zdaj to popolnoma jasno vidim tudi sama, čutim, kako se nama približuje kot otipljiva in nepovratna usoda.«

»Mu bo Bralec pomagal doumeti tisto, kar se je tistikrat tam zgodilo in kar bi sam težko razumel, saj nas periferije sveta za vedno zaznamujejo s skrivnostno nemočjo.«

»Veliki francoski avtor Julien Green je nekoč rekel, da lahkotno literaturo piše sam hudič.«

»Prihajam iz majhnega kraja, iz Kolašina v Črni gori. Od nekdaj se mi je zdelo dragoceno samo tisto, kar človek sam ustvari. Če ti drugi pri tem pomagajo ali če ti naredijo medvedjo uslugo, to res ni dobro. Pri pisanju je to še posebej izrazito. Bralci imajo največjo vlogo pri tem, kako je neka zgodba, pesem ali knjiga sprejeta. To mi največ pomeni.«

»V tujini nas vidijo malo drugače kot sami sebe, kot mali čudež.«